Categories
Nekategorizirano

Lončarstvo

Anea Abdić

Uvod

Lončarstvo je ena najstarejših obrti. Je neposredno povezano s hrano – njenim shranjevanjem, pripravo in konzumiranjem. Lončevina je bila prisotna pri vseh ljudstvih, ki so imela v bližini bivanja vir gline. Razvila se je v lončarskih središčih, ki so bila povezana z nahajališči gline (v Sloveniji so taka nahajališča v Ljubem na Gorenjskem, Komendi, Ribniški dolini, Šentjernejskem polju, okolici Cerknice, Dravskem in Ptujskem polju, Prekmurju). Po drugi svetovni vojni se je število lončarjev občutno zmanjšalo, a je ta rokodelska dejavnost še vedno prisotna. Lončevina lahko pove mnogo zgodb o naših prednikih, saj kos žgane gline lahko preživi tisočletja.

Razprava

Najstarejše posode na slovenskih tleh izvirajo iz mlajše kamene dobe. Narejene so ročno, brez vretena in žgane pri nižjih temperaturah na odprtem ognju. Lončene posode izkopane na Ljubljanskem barju pričajo o kulturi lončarstva koliščarjev. Bogati so tudi ostanki ljudstev bronaste in železne dobe, v kateri so se pojavili Rimljani. Kelti so bili prvi, ki so pričeli z uporabo vretena na naših tleh. Izjemna zbirka posod iz železne in bronaste dobe se nahaja v Dolenjskem muzeju v Novem mestu.

Lončarstvo sodi med najpomembnejše vire za določevanje prazgodovinskih in kasnejših kultur. Poleg prazgodovinske, pa nam tudi kasneje oblikovna srednjeveška in novejša keramika govori o socialnem, materialnem in kulturnem življenju človeka na naši zemlji. Medtem, ko se je pri ostalih obrteh tehnična in oblikovna stran precej spremenila, pa je pri lončarstvu ni opaziti bistvenih sprememb.

Lončarski material

Glavna snov za lončarske izdelke je primerno mastna glina, brez peščenih in drugih škodljivih snovi. Barva gline v surovem stanju je siva, modrikasta ali rjavkasta, kar pa nujno ne vpliva na barvo po žganju vpeči. Nasprotno črnikasta zaradi oglja ali organskih snovi, je glina pri žganju bela, ker te snovi zgorijo v peči. Primešano železo v peči oksidira in se glina zato po žganju obarva rumenkasto ali rdeče. Preveč železa zmanjša odpornost lončevine v ognju.

Če je glina premastna ji moramo dodati kremenčev pesek, da se glinasta snov ne vije, krči in poka. Glini za fino keramiko dodajamo tudi primes dolomitnega peska in kaolina. Dolomitni pesek ali apnenec dodajamo samo v prahu, saj bi nam v nasprotnem primeru razpokal cinov lošč na izdelku. Primes kaolina pa nudi snovi boljšo trepežnost in gostoto.

Lončarske izdelke žgemo po navadi dvakrat. Prvič žgemo surovo glinasto posodo v enkrat žgano (biskvit) in drugič v loščeno (glazirano) gotovo blago. Glazura ali lošč da posodi gladkost, vodoodpornost, lepšo površino in večjo trepežnost. Glazura je sestavljena iz glajenke (svinčev oksid) ali minija (svinčev superoksid) ter fino zmletega kremenčevega peska. Kremenjak daje lošču trdnost.

Lošči, ki se uporabljajo v fini keramiki, pa imajo se nekoliko primesi apnenca, živca in kaolina. Apnenec zmanjša razpoke, živec nudi večjo taljivost, kaolin pa preprečuje, da glajenka pri višji temperaturi ne kristalizira. Ti lošči so prozorni, da se skoznje vidi naravna barva gline, če pa ji primešamo se cinov oksid, pa dobimo beli lošč. Prozorni lošč barvamo s kovinskimi oksidi, med katerimi se najbolj uporabljajo rjavo-rdečkasti(železni oksid) in zelenkasti(bakreni oksid) toni.

Lončarski kolovrat

Najpomembnejše lončarsko orodje je lončarski kolovrat ali vreteno, na katerem lončarji oblikujejo iz predelane gline keramično posodo. Najstarejša keramika je bila delana prostoročno, postopoma pa so ljudje začeli uporabljati vretena.
Vsak kraj ima svojevrsten kolovrat, ki kaže posamezne stopnje:

  • prva stopnja: ročni pogon, Bela krajina;
  • druga stopnja: srednjeveško vreteno na nožni pogon, podoben ribniškemu kolovratu;
  • tretja stopnja: pravo lončarsko vreteno, izvira iz vzhoda, v Slovenijo prineseno iz Nemčije in Italije;
  • zadnje vreteno: kombinacija prvih dveh tipov.
Slika 1: lesen lončarski kolovrat

Lončarska peč

Za strditev glinastih izdelkov potrebujemo keramično peč. Pri zračnem sušenju glini odvzamemo mehanično vezano vodo, pri žganju pa kemično vezano vodo. Kakor pri vretenu pa je tudi pri peči dosežen postopen napredek od ognjišča pa do sodobne muflove peči (peč z dvojnim obokom).

Zgradba peči:
  • obod nad ognjiščem;
  • ločilna stena v peči; nastaneta dva prostora: kurišče in žgalni prostor;
  • rešetka nad kuriščem: večji dovod sveže zraka in večje temperature;
  • dimnik: vlečenje ognja in odvod plinov ter dima iz peči;
  • debele stene peči: zmanjšujejo oddajo toplote ozračju.

Oblika in okrasje posod

Pri vsaki keramiki poleg surovine določamo tudi obliko in okras. Oboje je pogojeno z namenom uporabe, kvalitete materiala, vrste orodja in tehnične izdelave. V prazgodovini in srednjem veku je bila vsa keramika uporabna, v novem veku pa gre za ločevanje navadne in umetniške keramike.

Za prazgodovinsko keramiko, ki izvira iz slavonske kulture, je značilna skodela z razčlenjeno nogo. Oblikovane so prostoročno in žgane na odprtem ognju. Pri nas so kolovrat prvič uporabljali Kelti, uveljavil pa se je šele s prihodom Rimljanov. S tem so postajale posode vitkejše, oblike so dobivale enotne obrise, ploskve pa so postale gladkejše. Boljše posode so tudi loščene in prevlečene z engobo (rdeča ilovnata barva). Na posodah se začne pojavljati okras valovnice, ki se je ohranila do današnjih dni.

Slika 2: prazgodovinska posoda iz črne keramike

Za staroslovanske posode je značilna jajčasta oblika-ovalne oblike z zoženim vratom, okrašena pa je z valovnico. Motiv valovnice se večinoma pojavlja na posodah, ki so bile izdelane na vretenu. Postala pa je tipičen motiv staroslovanske ornamentike. Lahko je enojna, dvojna ali trojna. Srednjeveške slovenske posode na slovenskem so bile v 12. stoletju nizke in stlačene kroglaste oblike. Imajo nizek vrat, rob ustja pa je zaokrožen. V 14. stoletju so postale posode vitkejše z izrazitejšo nogo in poudarjeno ravnino ustja. V 16. stoletju kažejo posode že jajčasto ovalno obliko z s-linijo.

Slika 3: srednjeveška posoda

Novoveška slovenka keramika ne kaže večjih oblikovnih sprememb. Posode postajajo tehnično dovršene. Noga je ozka, trup je na dveh tretjinah najbolj napet, vrat je nizek, ramena ravna, ustje pa majhno.
Iz lonca za kuho se začnejo razvijati lonci za shranjevanje z ušesi, ročaji ali pokrovom. Take posode so po navadi manj trebušaste.

Slika 4: novoveška dovršena posoda

Obilnejši okras se je razvijal na slovenski podeželski keramiki šele v 19.in 20. stoletju. Valovnica ostane kot glavni motiv, postopoma pa se množijo preprosto stilizirani rastlinski motivi in geometrični motivi. Posebej priljubljeni motivi so: valovnica, srce, lističi, vrtnice.

Zaključek

V časih pred industrializacijo je bil lončar proizvajalec in oblikovalec posode. Bil je obrtnik. Danes je takšnih lončarjev v Sloveniji zelo malo, tisti ki pa so se obdržali, pa morajo biti zelo izurjeni in dobri v poklicu, saj se bojujejo z masovno proizvodnjo iz tretjega sveta. Kljub temu ljudje spoštujejo tradicijo in v zahvalo kupujejo domače izdelke ter omogočajo lončarjem preživetje in nadaljnje delovanje.

Povzetek

Pottery is one of the oldest crafts. It is directly related to food – its saving and eating. Pots are present in every village only if there was a source of clay nearby. It developed in pottery centers connected with clay deposits (Ljubno na Gorenjskem, Komenda, Ribniška dolina, Šentjernejsko polje, Cerknica surroundings, Dravsko and Ptujsko polje, Prekmurje). After the Second World War, the number of potters decreased significantly, but this handicraft activity is still diversified and relatively extensive. Pots can tell many stories about our ancestors, as a piece of burnt clay can survive for decades.

Besedilni viri

KARLOVŠEK ,Jože.1951.Lončarstvo na Slovenskem( spletna objava knjižnega vira).Založnik Etnografski muzej,21.10.2013. [6.12;15:08] . Dostopno na spletnem naslovu: https://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/Slovenski_etnograf_20_21_1951_karlovsek_loncarstvo.pdf

SLAPNIČAR,Anja.2014.Tradicija lončarstva na Slovenskem(internetni vir).Prispevek iz e-revije Ustvarjalne roke,3.2.2013. [6.12;14:41] . Dostopno na spletnem naslovu: https://ustvarjalneroke.si/tradicija-loncarstva-na-slovenskem/

BOGATAJ,Janez.2005.Lončarstvo(internetni vir).Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. [6.12;14:43]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.rokodelstvo.si/dejavnost/loncarstvo

Slikovni viri

Slika 1: Lončarski kolovrat,[29.3.2021;13.36]. Dostopno na spletnem naslovu:https://connecticuthistory.org/topics-page/business-and-industry/

Slika 2: prazgodovinska posoda: [6.12.2020;15:08]. Dostopno na spletnem naslovu: https://si.bestonline2020.net/category?name=posode%20iz%20prazgodovine

Slika 3: srednjeveška posoda: [6.12.2020;15:08]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.napovednik.com/dogodek550653_srednjeveske_zgodbe_s_sticisca_svetov

Slika 4: novoveška dovršena posoda:[29.3.2021;13.44]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne-zbirke/sentjernej/f0000009170